-
1 elevate
['eliveit]1) (to raise to a higher position or to a higher rank etc: elevated to the post of manager.) povišati2) (to improve (a person's mind etc): an elevating book.) oplemenititi•- elevating
- elevator* * *[éliveit]transitive verbdvigniti, dvigati; (po)višati; povzdigniti, oplemeniti; razvedriti, nekoliko opijaniti -
2 speak up
(to speak (more) loudly: Speak up! We can't hear you!) govoriti glasneje* * *intransitive verb glasno in jasno govoriti, povzdigniti glas; odkrito, brez oklevanja ali strahu govoriti (povedati); zavzeti se ( for za)speak up! — na dan z besedo! -
3 voice
[vois] 1. noun1) (the sounds from the mouth made in speaking or singing: He has a very deep voice; He spoke in a quiet/loud/angry/kind voice.) glas2) (the voice regarded as the means of expressing opinion: The voice of the people should not be ignored; the voice of reason/conscience.) glas2. verb1) (to express (feelings etc): He voiced the discontent of the whole group.) izraziti2) (to produce the sound of (especially a consonant) with a vibration of the vocal cords as well as with the breath: `Th' should be voiced in `this' but not in `think'.) izgovoriti•- voiced- voiceless
- voice mail
- be in good voice
- lose one's voice
- raise one's voice* * *I [vɔis]nounglas (politics & figuratively; tudi človeški); ton, zvok; izraz; grammar način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev; phonetics zven; music petje (kot stroka); obsolete govorica; sloveswith one voice — enoglasno, enodušno, kot edenat the top of one's voice — na ves glas, na vse grloactive, passive voice grammar tvorni, trpni način (glagola)the voice of God — glas vesti, vestto give one's voice for — izjaviti se za, glasovati zato lift up one's voice — povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti seto lose one's voice — izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)to raise one's voice — povzdigniti svoj glas, govoriti glasnejeII [vɔis]transitive verbizgovoriti, izreči, izraziti z besedami, formulirati; music uglasiti, regulirati (orgle); linguistics zveneče izgovarjati
См. также в других словарях:
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani: privzdigniti pokrov; pri brananju brano večkrat privzdigne, da jo očisti / privzdigniti bolnika; privzdignil se je na postelji / ko je šla po stopnicah, je privzdignila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narásti — rástem tudi rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á) 1. postati večji po a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdigováti — újem nedov. (á ȗ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzdígniti — em dov. (í ȋ) star. vzdigniti: zavzdigniti breme; zavzdigniti z roko / zavzdigniti glavo ● star. zavzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. zavzdignili so velik hrup povzročili, naredili; star. pevke so zavzdignile novo pesem začele… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glásen — sna o, stil. glasán glásna o in ó, stil. glasèn snà ò prid., glasnéjši (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) 1. zelo dobro slišen: pogovor je vedno bolj glasen; zbudi ga glasno petje; pozdravili so ga z glasnim ploskanjem / glasen potok // slišen sploh: glasen jok;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potího — in po tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razuméti — úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ ȗ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síkati — am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
